Naše poslanstvo so opazili na Forbes Slovenija

Hvaležni smo, da naše poslanstvo opazijo tudi mediji. Tokrat Forbes Slovenija. Vabljeni k branju članka spodaj.

S tem so obrt spremenili v industrijo, lani prvič ustvarili več kot dva milijona evrov prihodkov, letos pa pričakujejo debi na švicarskem trgu.

“Vrtne hiše so bile naš trening,” v pogovoru za Forbes Slovenija pove 34-letni Hrovat, ki je kot podjetnik s strastjo za trženje – in ne mizarstvo – dolgo časa iskal svojo vlogo v družinskem poslu. Našel jo je z modularnimi hiškami Cubie v velikosti okrog 50 kvadratnih metrov. Te vidi kot rešitev predvsem za kupce, ki sta jim blizu minimalizem in življenje v naravi, za novo hišo pa ne bi odšteli pol milijona evrov. Obenem razume, zakaj nekateri modularno gradnjo vidijo tudi kot potencialno rešitev stanovanjskega problema.

“Jaz sem izhajal iz bolečin, ki jih imajo ljudje, in to se je izkazalo za pravilno. Veliko ljudi bo živelo na ta način. V Sloveniji računam, da bomo mi tisti, ki postavljamo trend. V tujini je do neke mere že postavljen in si želimo le zajahati val,” pravi Hrovat.

Izdelali deset bivalnih hišk

V dobrega pol leta so prek spletne strani prejeli približno štiri tisoč povpraševanj po modularnih hiškah, kar podjetnik vidi kot potrditev, da zanimanje obstaja in da se je podjetje preobrazilo v pravo smer. V zadnjih dveh letih so v domači proizvodni hali v Domžalah izdelali okrog 10 bivalnih hišk (poleg stanovanjskih tudi vikendov). Tolikšna je tudi trenutna letna zmogljivost, ki jo bodo sedaj organsko prilagajali potrebam trga.

S 100 tisočaki do 50 kvadratnih metrov

Čeprav se povprečna cena modularnih hiš Cubie pri okrog 2.000 evrih na kvadratni meter ne razlikuje bistveno od cen zidane ali montažne gradnje, je po besedah mladega direktorja prihranek dosežen z manjšo kvadraturo, kot je običajna pri hišah, medtem ko z vidika izolativnosti, potresne varnosti ali odpornosti na vremenske ekstreme tudi modularna gradnja ustreza vsem pogojem, ki so potrebni za pridobitev gradbenega dovoljenja.

“Mi ne ‘šparamo’ na materialih, ampak na kvadraturi,” povzame Hrovat.

Pri tej ceni za kvadratni meter bi modularna hiša s 50 kvadratnimi metri stala okrog 100 tisoč evrov. “Naša ideja je, da bi hiša Cubie skupaj s parcelo – morda ne ravno v Ljubljani -, gradbenim dovoljenjem in pripravo podlage stala približno toliko kot rabljeno stanovanje v bloku iste velikosti,” pove.

Ob tem na hitro izračuna, da na primer za parcelo odštejemo od 50 do 60 tisoč evrov, kakšnih 30 tisoč namenimo za pripravo podlage in arhitekta, ki bo pridobil gradbeno dovoljenje, komunalne priključke itd., kar skupaj s hišo znese okrog 200 tisočakov – približno tržna cena 20 let starega stanovanja.

Če je dovolj v bloku, zakaj ne v hiši?

Z lesenim skeletom in izolacijo, ki je lahko bodisi kamena volna ali lesno vlakno, je modularna hiša tehnološko podobna montažni, s to razliko, da modularna hiša na lokacijo pride že narejena in je pripravljena na vselitev v treh do štirih dneh. “Pri zidani hiši traja ta cikel dve do tri leta, pri montažni pa vsaj pol leta,” pravi Hrovat.

Pri tem pojasni, da od oddaje naročila traja tri do štiri mesece za nabavo materialov in še približno mesec in pol za proizvodnjo, kar je po njegovem prav tako podobno kot pri montažni hiši.

Podjetje sicer ponuja tudi hiše z več moduli, ki lahko dosežejo kvadraturo blizu sto kvadratnih metrov, a Hrovat vidi pomanjkanje ponudbe hiš manjše velikosti na stanovanjskem trgu, saj gredo iskalci nepremičnin danes živet bodisi v blok ali pa v hišo s 150 kvadratnimi metri.

“Ko pretehtaš možnosti, ugotoviš, da bi moralo biti od 50 do 60 kvadratov dovolj – če jih je dovolj v bloku, jih bo dovolj tudi v hiši – zraven imam še vrt, dvorišče. Iz te logike se je to izšlo,” še pove Hrovat.

Danes se ne gradi več z lastnimi rokami

Po njegovem mnenju si veliko ljudi v resnici želi živeti v hiši in blizu narave, pa si tega ne morejo privoščiti ali pa “ne dobijo kredita, ker v bloku z dvema otrokoma plačujejo najemnino in ne morejo ven iz tega”.

Obenem vidi modularno gradnjo kot stanovanjsko alternativo v času, ko so mladi zaposleni preobremenjeni s karierami, kar jim onemogoča lastno gradnjo, medtem ko je zidana gradnja zaradi velikega števila podizvajalcev lahko kaotična in neobvladljiva za mnoge vlagatelje.

“Naši starši so gradili z rokami. Ni bilo problem po službi zbrati sosede in skupaj polagati ‘cegle’. Danes se to ne počne več, ker smo s karierami tako obremenjeni, da domov prideš utrujen, srečen si, če imaš dve uri za družino. Ne bomo še hiš gradili. Če pa gremo po poti, da vlagatelj sam koordinira podizvajalce, nastane kaos: izvajalci zamujajo, obračuni so za tretjino višji od začetnih ponudb, vedno je predhodni izvajalec nekaj narobe naredil in podobno. Kot vlagatelj moraš vse to poslušati in požreti,” pravi.

Menjava generacij

Sedanji direktor in solastnik se je družinskemu poslu pridružil leta 2012 kot podjetnik, ki je že kot gimnazijec ustvaril svoje prvo podjetje na področju spletne trgovine in ga pri 21. letih prodal. Že od mladih let ga je zanimal marketing, medtem ko se v proizvodnji ni videl.

“V to panogo sem prišel kot nekdo, ki iskreno nima pojma o tem, kako narediti kakšen lesen izdelek. Ampak prav to je bil del sestavljanke, ki nam je manjkal – v hiši je bilo znanje, ljudje so znali delati z lesom. Jaz sem prišel z namenom, da to dvignemo na višji nivo in naredimo nek izdelek, ki bo šel v svet. To je danes Cubie hiška,” pravi Hrovat.

Leta 2018 je uradno prevzel vodenje novoustanovljenega podjetja Hrovat.net d.o.o., medtem ko je oče Marko zaprl svoj espe, v novem podjetju pa je solastnik in svetovalec. “Njegov glas je v podjetju še vedno zelo močan, moja naloga pa je, da se to spoštuje – ne samo od mene, ampak tudi od drugih zaposlenih,” pravi njegov sin.

Pri tem mlajši Hrovat pravi, da pri vodenju podjetja ni lahko iskati vzporednic med dvema generacijama, saj ti pomenita “dva različna pogleda na podjetje”. Po njegovem mnenju se pri prenosih lastništva pogosto zatakne, ker se podjetja ne da voditi na način, da obe generaciji sledita svojemu pristopu. Tako nastaneta le kaos in zmeda.

Zaveda se tudi, da prenos ni lahka stvar za starejšo generacijo. “Jaz sem hvaležen očetu, ker zaupati sinu podjetje, ki je tu že 50 let, ni hec – tu so žulji, skrbi, zgodbe. Nekdo je moral podjetje pripeljati do sem in nato zaupati nekomu, ki je star 25 let, je težko.”

Iz obrti v industrijsko proizvodnjo

Leta 2019 je podjetje oddalo vlogo na razpisu za digitalno transformacijo, saj je bila po Hrovatovih besedah njihova infrastruktura podhranjena. Vrtne hiške so pogosto sestavljali kar pod nadstreškom ali na dvorišču, ker je bila delavnica premajhna.

Prejeli so 100 tisoč evrov državne subvencije, s katero so postavili novo halo in digitalizirali skladišče. Delovne procese so nadgradili iz obrtniške v industrijsko proizvodnjo z vzpostavitvijo delovnih postaj. “Sedaj se hiške pomikajo po delovnih fazah podobno, kot se sestavljajo avtomobili,” opiše Hrovat.

Istočasno so začeli tudi z uvajanjem kulture v podjetju z mentorico Tanjo Skaza, ki ji je Hrovat pisal, ko je začenjala z mentoriranjem družinskim podjetjem. Takrat so postavili vizijo, vrednote, poslanstvo, ekipo so sistematično organizirali in razporedili delovne vloge.

“Vzpostaviti proizvodne procese v taki panogi ni lahko. Bivalna hiša ima približno šest tisoč sestavnih delov. Imeti vse te sestavne dele na zalogi, na pravem mestu ob pravem času, zahteva zelo kompleksen sistem,” še pravi.

Lani do dveh milijonov prihodkov

Digitalizacija in vitka organizacija sta po petih letih preobrazbe pripeljali do tega, da je podjetje z 18 zaposlenimi lani prvič doslej ustvarilo več kot dva milijona evrov prihodkov, kar je bila približno 50-odstotna rast v primerjavi z letom prej, čeprav se je tej ravni približalo že v pandemskih letih 2020 in 2021. Predlani so prihodki upadli na 1,3 milijona evrov, saj so prodali posel zapestnic Treecelet, kjer se z izkupičkom od prodaje zapestnic sadi drevesa.

Hrovat tudi letos pričakuje prihodke v višini okrog dveh milijonov evrov. Pri tem pričakuje rast v segmentu stanovanjskih hiš, ki po njegovih besedah pomenijo tretjino prodaje. A obenem je posel vrtnih hišk oziroma celotnega vrtnega programa, s katerim podjetje ustvari dve tretjini prihodkov, v Sloveniji upadel za 30 do 40 odstotkov.

Letos pričakujejo tudi manj izvoza kot lani, ko je ta znašal približno tretjino prihodkov. Prihodke jim je dvignil večji enkraten posel v tujini, kjer so kot podizvajalec delali na mobilnih pisarnah.

“V Sloveniji smo z vrtnimi hiškami dosegli tisto zgornjo točko, ko trg fizično ne absorbira več, kot mi lahko tržimo. V tem segmentu se v Sloveniji proda okrog 150 vrtnih hiš na leto, ostalo pokrivajo Bauhaus in garažni mojstri. S stanovanjskimi hišami pa v Sloveniji vidim velik potencial, pa tudi v Avstriji, Nemčiji in Švici, zato intenzivno delamo na razvoju trga v Švici. Mislim, da bo letos to prelomno leto, ko bo hiša tam fizično stala in bomo tudi tam naredili dan odprtih vrat,” pravi direktor.

Na švicarski trg in v trend malih hišk

Podjetje že zadnjih pet let izvaža vrtne hiše v Avstrijo in Nemčijo. Medtem pri stanovanjskih hišah računajo predvsem na švicarski trg, kjer so našli strateškega partnerja, si zagotovili parcelo in gradbeno dovoljenje ter pripravili temelje za postavitev hiše. To bodo konec avgusta ali začetek septembra najprej predstavili v Sloveniji z dnevom odprtih vrat, nato pa jo odpremijo v Švico.

Tja bodo poslali vzorčno hišo Cubie Life, ki je trenutno v proizvodnji in s katero naslavljajo zlasti v tujini vse bolj priljubljen trend malih hišk (tiny house, angl.). Gre za projekt modularne hiške na ključ velikosti 41 kvadratnih metrov, ki ga razvijajo zadnji dve leti. Ideja je, da sestavijo hišo za dve osebi, ki bo imela vse potrebno, a brez personalizacije.

“Da nam ni treba razmišljati, ali je primerna za mlad par ali upokojenski par,” pove Hrovat. “Ta hiška je naš odgovor na vprašanje, kako narediti kakovostno hišo za dve osebi, ki želita biti v stiku z naravo in živeti minimalistično.”