1065

Kot člane Kluba slovenskih podjetnikov, dogajanje v podjetju Hrovat prezentirajo tudi na sbc.si. Vabljeni k branju članka spodaj.

Podjetje Hrovat, družinsko podjetje z več kot 60-letno tradicijo, postavlja svojo prvo modularno hišo v Švici. Gre za pomemben mejnik v razvoju podjetja, ki že vrsto let gradi znanje in izkušnje na področju modularne gradnje - gradnje, ki je v tujini že uveljavljena, v Sloveniji pa svojo prepoznavnost šele pridobiva.

Trenutno je v gradnji vzorčna tipska hiška Cubie Life, v velikosti 41 m2, ki bo kmalu umeščena v osrčje švicarskih Alp. Gre za plod več kot dveletnega razvoja in intenzivnega sodelovanja s švicarskim partnerjem, ki bo na lokalnem trgu tržil tehnologijo, znanje, dizajn in izkušnje podjetja Hrovat. Pred transportom bo hiša na voljo za ogled tudi v Sloveniji.

Modularna gradnja - logična izbira sodobnega časa

V Švici zaradi hitrega tempa življenja ter vse višjih življenjskih stroškov vedno bolj prepoznavajo prednosti modularne gradnje. Ne zgolj zaradi izjemno kratkega časa gradnje in montaže, temveč tudi zato, ker ta gradnja ljudem prihrani čas, stres in denar – ni potrebe po iskanju in usklajevanju podizvajalcev, po tisočih odločitvah na področju gradnje na katere se kot laiki ne spoznajo, saj investitor prejme hišo na ključ. Posledično tudi ni enormnih nepredvidenih dodatnih stroškov, ki so pri vsakdanji gradnji stalnica.

 Moduli so izdelani v proizvodnji, s kontrolnimi točkami kakovosti, kar omogoča boljšo izvedbo in bistveno manj napak kot pri klasični gradnji, katere na koncu krije investitor. Na gradbišče pripeljejo module že v celoti končane - z vgrajenimi elektro in vodovodnimi inštalacijami, tudi kopalnico. Celoten objekt je tako lahko vseljiv v le nekaj dneh, v nasprotju s tradicionalnimi gradnjami, kjer od začetka gradbenih del na gradbišču do pričetka vselitve traja od več mesecev do celo več let.

Do sanjske hiše v nekaj klikih

Poslovna partnerja vizionarskih pogledov orjeta ledino že v samem nakupnem procesu hiše. Kupci si lahko preko spleta le v nekaj klikih v 3D konfiguratorju oblikujejo svojo sanjsko hišo. »Izberejo si obliko strehe, zunanjost hiše, dizajn notranjosti, kopalnice... Izbirajo lahko med bogato dodatno opremo; od vrste ogrevanja, sončnih kolektorjev, terase s pergolo, senčil na oknih ter si sproti ogledujejo vizualni izgled hiše - znotraj in zunaj, na podlagi izbranega pa tudi takoj prejmejo končno ponudbo,« pove direktor, Jaka Hrovat.

Vračajo ljudi k naravi

Hiše Cubie so zasnovane za ljudi, ki želijo več časa preživeti v naravi, stran od mestnega vrveža, a brez kompromisov pri udobju in kakovosti bivanja. Uporabljeni materiali so naravni, izbrani in preverjeni za dolgo življenjsko dobo hiše.

Pogled naprej

Postavitev modularne hiše Cubie Life v Švici je več kot le referenčni projekt - je dokaz, da je tudi slovensko znanje lahko globalno konkurenčno, ko so prisotni pravo znanje, strast in vizija. V podjetju Hrovat ostajajo zavezani svojemu poslanstvu: z inovativnimi produkti narejenimi iz naravnih materialov, poskrbeti za kvalitetno bivanje v sožitju z naravo. Verjamejo, da bo modularna gradnja tudi pri nas kmalu dobila mesto, ki si ga zasluži - kot gradnja prihodnosti, ki omogoča boljši način življenja.

Če je dovolj v bloku, zakaj ne v hiši?

Z lesenim skeletom in izolacijo, ki je lahko bodisi kamena volna ali lesno vlakno, je modularna hiša tehnološko podobna montažni, s to razliko, da modularna hiša na lokacijo pride že narejena in je pripravljena na vselitev v treh do štirih dneh. “Pri zidani hiši traja ta cikel dve do tri leta, pri montažni pa vsaj pol leta,” pravi Hrovat.

Pri tem pojasni, da od oddaje naročila traja tri do štiri mesece za nabavo materialov in še približno mesec in pol za proizvodnjo, kar je po njegovem prav tako podobno kot pri montažni hiši.

Podjetje sicer ponuja tudi hiše z več moduli, ki lahko dosežejo kvadraturo blizu sto kvadratnih metrov, a Hrovat vidi pomanjkanje ponudbe hiš manjše velikosti na stanovanjskem trgu, saj gredo iskalci nepremičnin danes živet bodisi v blok ali pa v hišo s 150 kvadratnimi metri.

“Ko pretehtaš možnosti, ugotoviš, da bi moralo biti od 50 do 60 kvadratov dovolj – če jih je dovolj v bloku, jih bo dovolj tudi v hiši – zraven imam še vrt, dvorišče. Iz te logike se je to izšlo,” še pove Hrovat.

Danes se ne gradi več z lastnimi rokami

Po njegovem mnenju si veliko ljudi v resnici želi živeti v hiši in blizu narave, pa si tega ne morejo privoščiti ali pa “ne dobijo kredita, ker v bloku z dvema otrokoma plačujejo najemnino in ne morejo ven iz tega”.

Obenem vidi modularno gradnjo kot stanovanjsko alternativo v času, ko so mladi zaposleni preobremenjeni s karierami, kar jim onemogoča lastno gradnjo, medtem ko je zidana gradnja zaradi velikega števila podizvajalcev lahko kaotična in neobvladljiva za mnoge vlagatelje.

“Naši starši so gradili z rokami. Ni bilo problem po službi zbrati sosede in skupaj polagati ‘cegle’. Danes se to ne počne več, ker smo s karierami tako obremenjeni, da domov prideš utrujen, srečen si, če imaš dve uri za družino. Ne bomo še hiš gradili. Če pa gremo po poti, da vlagatelj sam koordinira podizvajalce, nastane kaos: izvajalci zamujajo, obračuni so za tretjino višji od začetnih ponudb, vedno je predhodni izvajalec nekaj narobe naredil in podobno. Kot vlagatelj moraš vse to poslušati in požreti,” pravi.

Menjava generacij

Sedanji direktor in solastnik se je družinskemu poslu pridružil leta 2012 kot podjetnik, ki je že kot gimnazijec ustvaril svoje prvo podjetje na področju spletne trgovine in ga pri 21. letih prodal. Že od mladih let ga je zanimal marketing, medtem ko se v proizvodnji ni videl.

“V to panogo sem prišel kot nekdo, ki iskreno nima pojma o tem, kako narediti kakšen lesen izdelek. Ampak prav to je bil del sestavljanke, ki nam je manjkal – v hiši je bilo znanje, ljudje so znali delati z lesom. Jaz sem prišel z namenom, da to dvignemo na višji nivo in naredimo nek izdelek, ki bo šel v svet. To je danes Cubie hiška,” pravi Hrovat.

Leta 2018 je uradno prevzel vodenje novoustanovljenega podjetja Hrovat.net d.o.o., medtem ko je oče Marko zaprl svoj espe, v novem podjetju pa je solastnik in svetovalec. “Njegov glas je v podjetju še vedno zelo močan, moja naloga pa je, da se to spoštuje – ne samo od mene, ampak tudi od drugih zaposlenih,” pravi njegov sin.

Pri tem mlajši Hrovat pravi, da pri vodenju podjetja ni lahko iskati vzporednic med dvema generacijama, saj ti pomenita “dva različna pogleda na podjetje”. Po njegovem mnenju se pri prenosih lastništva pogosto zatakne, ker se podjetja ne da voditi na način, da obe generaciji sledita svojemu pristopu. Tako nastaneta le kaos in zmeda.

Zaveda se tudi, da prenos ni lahka stvar za starejšo generacijo. “Jaz sem hvaležen očetu, ker zaupati sinu podjetje, ki je tu že 50 let, ni hec – tu so žulji, skrbi, zgodbe. Nekdo je moral podjetje pripeljati do sem in nato zaupati nekomu, ki je star 25 let, je težko.”

Iz obrti v industrijsko proizvodnjo

Leta 2019 je podjetje oddalo vlogo na razpisu za digitalno transformacijo, saj je bila po Hrovatovih besedah njihova infrastruktura podhranjena. Vrtne hiške so pogosto sestavljali kar pod nadstreškom ali na dvorišču, ker je bila delavnica premajhna.

Prejeli so 100 tisoč evrov državne subvencije, s katero so postavili novo halo in digitalizirali skladišče. Delovne procese so nadgradili iz obrtniške v industrijsko proizvodnjo z vzpostavitvijo delovnih postaj. “Sedaj se hiške pomikajo po delovnih fazah podobno, kot se sestavljajo avtomobili,” opiše Hrovat.

Istočasno so začeli tudi z uvajanjem kulture v podjetju z mentorico Tanjo Skaza, ki ji je Hrovat pisal, ko je začenjala z mentoriranjem družinskim podjetjem. Takrat so postavili vizijo, vrednote, poslanstvo, ekipo so sistematično organizirali in razporedili delovne vloge.

“Vzpostaviti proizvodne procese v taki panogi ni lahko. Bivalna hiša ima približno šest tisoč sestavnih delov. Imeti vse te sestavne dele na zalogi, na pravem mestu ob pravem času, zahteva zelo kompleksen sistem,” še pravi.

Lani do dveh milijonov prihodkov

Digitalizacija in vitka organizacija sta po petih letih preobrazbe pripeljali do tega, da je podjetje z 18 zaposlenimi lani prvič doslej ustvarilo več kot dva milijona evrov prihodkov, kar je bila približno 50-odstotna rast v primerjavi z letom prej, čeprav se je tej ravni približalo že v pandemskih letih 2020 in 2021. Predlani so prihodki upadli na 1,3 milijona evrov, saj so prodali posel zapestnic Treecelet, kjer se z izkupičkom od prodaje zapestnic sadi drevesa.

Hrovat tudi letos pričakuje prihodke v višini okrog dveh milijonov evrov. Pri tem pričakuje rast v segmentu stanovanjskih hiš, ki po njegovih besedah pomenijo tretjino prodaje. A obenem je posel vrtnih hišk oziroma celotnega vrtnega programa, s katerim podjetje ustvari dve tretjini prihodkov, v Sloveniji upadel za 30 do 40 odstotkov.

Letos pričakujejo tudi manj izvoza kot lani, ko je ta znašal približno tretjino prihodkov. Prihodke jim je dvignil večji enkraten posel v tujini, kjer so kot podizvajalec delali na mobilnih pisarnah.

“V Sloveniji smo z vrtnimi hiškami dosegli tisto zgornjo točko, ko trg fizično ne absorbira več, kot mi lahko tržimo. V tem segmentu se v Sloveniji proda okrog 150 vrtnih hiš na leto, ostalo pokrivajo Bauhaus in garažni mojstri. S stanovanjskimi hišami pa v Sloveniji vidim velik potencial, pa tudi v Avstriji, Nemčiji in Švici, zato intenzivno delamo na razvoju trga v Švici. Mislim, da bo letos to prelomno leto, ko bo hiša tam fizično stala in bomo tudi tam naredili dan odprtih vrat,” pravi direktor.

Na švicarski trg in v trend malih hišk

Podjetje že zadnjih pet let izvaža vrtne hiše v Avstrijo in Nemčijo. Medtem pri stanovanjskih hišah računajo predvsem na švicarski trg, kjer so našli strateškega partnerja, si zagotovili parcelo in gradbeno dovoljenje ter pripravili temelje za postavitev hiše. To bodo konec avgusta ali začetek septembra najprej predstavili v Sloveniji z dnevom odprtih vrat, nato pa jo odpremijo v Švico.

Tja bodo poslali vzorčno hišo Cubie Life, ki je trenutno v proizvodnji in s katero naslavljajo zlasti v tujini vse bolj priljubljen trend malih hišk (tiny house, angl.). Gre za projekt modularne hiške na ključ velikosti 41 kvadratnih metrov, ki ga razvijajo zadnji dve leti. Ideja je, da sestavijo hišo za dve osebi, ki bo imela vse potrebno, a brez personalizacije.

“Da nam ni treba razmišljati, ali je primerna za mlad par ali upokojenski par,” pove Hrovat. “Ta hiška je naš odgovor na vprašanje, kako narediti kakovostno hišo za dve osebi, ki želita biti v stiku z naravo in živeti minimalistično.”