menu x

Prerezi in teksture podrobno

Poznajte les, ki ga kupujete.

Prerezi in teksture podrobno

PREREZI LESA
Drevesno deblo je sestavljeno iz milijonov celic, ki so različnih velikosti in oblik, odvisno od vloge posamezne celice v drevesu. Celice so razporejene v deblu v vzorcih, vidnih tako s prostim očesom kot pod mikroskopom in značilnih za posamezne drevesne vrste. Les sestavljajo celice, ki opravljajo različne naloge in imajo temu prilagojeno obliko in zgradbo. Različne celice ustvarjajo značilno strukturo in videz lesa, ki se razlikuje glede na smer prereza debla. Tako lahko opazujemo tri različne poglede oz. prereze lesa:

prečni prerez, ki ga dobimo, če deblo prerežemo pravokotno na drevesno os;

radialni prerez, ki nastane, če deblo prerežemo vzdolžno po sredini;


tangencialni prerez, če deblo prerežemo vzdolžno, vendar ne po sredini.



Prečni prerez lesa
Ko drevesno deblo prerežemo prečno, lahko vidimo zanimivo sliko koncentričnih krogov ali prirastnih kolobarjev oz. prirastnih plasti. Na sliki so označeni in poimenovani deli, ki jih lahko vidimo na prečnem prerezu.



Najbolj zunanji del prerezanega debla je skorja.
Skorji sledi kambij, ki je zelo pomemben za rast drevesa in skrbi za delitev celic in priraščanje lesa navznoter ter skorje navzven. Kambiju sledijo proti notranjosti debla prirastne plasti lesa. Pri drevesih zmernega pasu (kamor sodi tudi Slovenija) v normalnih okoliščinah nastane ena prirastna plast letno in jo imenujemo letna prirastna plast ali branika. Med branikami so vidne meje – letnice. Zunanji del branike je pri iglavcih ponavadi temneje obarvan in je trši. Ta les je priraščal proti koncu vegetacijske dobe in traheide v tem delu branike imajo relativno ozke lumne ter debele stene. Imenujemo ga kasni les. Notranji del branike pa je iz bolj mehkega lesa, ki je nastajal na začetku rastne sezone. Ta del imenujemo rani les in ga sestavljajo traheide z relativno širokimi celičnimi lumni in tankimi stenami. Na debelnem prerezu nekaterih listavcev (npr. hrast, jesen, brest…) lahko s prostim očesom vidimo drobne luknjice – pore, ki so nanizane ob letnici v obliki venca. Les z dobro vidnimi porami na začetku ranega lesa imenujemo venčasto porozni les.



Prečni prerez nekaterih listavcev zmernega podnebnega pasu je zelo enovit z vidnimi letnicami (npr. bukev, gaber, lipa…). Pore v tem lesu so približno enako velike in v braniki enakomerno razporejene, a ponavadi niso vidne s prostim očesom.To je difuzno ali raztreseno porozni les.



V ranem lesu nekaterih listavcev (npr. češnja, oreh) so lahko pore relativno večje ali pa so številnejše. Tak les je polvenčasto porozen. Sredi prečnega prereza je stržen, ki pa ni sestavljen iz običajnih lesnih celic, zato predstavlja tehnološko manj uporaben del hloda. Lesni trakovi so na prečnem prerezu vidni kot tanke črte, ki potekajo od skorje proti strženu pravokotno na letnice. Pri iglavcih s smolnimi kanali (npr. smreka in bor) lahko na prečnih prerezih lesa opazimo tudi temnejše pike ali celo lise aksialnih smolnih kanalov. Včasih se oblikujejo v lesu celo žepki, polni smole – smolike.



Radialni prerez lesa
Na sliki so označeni in poimenovani deli, ki jih lahko vidimo na radialnem prerezu.



Radialni prerez lesa iglavcev, venčasto poroznega in polvenčasto poroznega lesa je značilno progast. Prirastne plasti so vidne kot pasovi, ki potekajo vzporedno s strženom debla.  Obsežnejše lesne trakove nekaterih lesnih vrst (npr. bukev, hrast, brest, tudi javor…) lahko opazujemo kot svetleče, gladke lise – bleščice.



LITERATURA
Polanc, J. in I. Leban. 2004. Les – zgradba in lastnosti. Ljubljana: Lesarska založba.