BELJAVA, JEDROVINA IN DISKOLORIRAN LES
Vse drevesne vrste imajo beljavo, nekatere vrste pa imajo tudi jedrovino.
Jedrovina predstavlja osrednje plasti v drevesnem deblu, kjer so parenhimske celice odmrle, njihova vsebina pa se je pretvorila v jedrovinske snovi, ki so se vgradile v celične stene. Jedrovina v živem drevesu ima nižjo vlažnost v primerjavi z beljavo. Jedrovinske snovi, povečini strupeni nizkomolekularni polifenoli, so vgrajeni v celične stene in prispevajo k povečani dimenzijski stabilnosti lesa ter praviloma k njegovi večji biološki odpornosti. Ojedritev lahko tudi znatno upočasni sušenje lesa, jedrovinske snovi pa pogosto reagirajo z lepili ali sredstvi za površinsko obdelavo lesa.
Glede na razvoj in barvo jedrovine ločimo:
- drevesne vrste, ki imajo obarvano jedrovino. Običajno je jedrovina temnejše barve, takrat jo lahko imenujemo črnjava. Meja med beljavo in jedrovino običajno poteka po letnici. Širina beljave oz. delež jedrovine je genetsko pogojena, torej značilna za posamezno drevesno vrsto.
Drevesne vrste z obarvano jedrovino: bor, macesen, tisa, hrast, pravi kostanj, brest, češnja, robinija …
TISA HRAST
- drevesne vrste, ki imajo neobarvano jedrovino. Les v osrednjem delu debla ima vse lastnosti jedrovine, le da ni obarvan.
Drevesne vrste z neobarvano jedrovino: smreka, jelka …
SMREKA
- drevesne vrste, pri katerih ima les po celotnem prerezu debla lastnosti beljave. Te drevesne vrste ne razvijejo jedrovine oz. jo razvijejo zelo pozno, pogosto pa tvorijo diskoloriran les.
Te drevesne vrste so: bukev, javor, jesen, gaber, lipa, breza …
BREZA BELI GABER
Primerjava beljave in jedrovine
| Beljava | Jedrovina |
lokacija | zunanji, najmlajši del debla | osrednji, starejši del debla |
parenhimske celice | žive, opravljajo skladiščno in delno prevajalno funkcijo | odmrle |
vloga v drevesu | prevaja vodo z rudninskimi snovmi iz korenin do krošnje, skladišči hrano, oporna funkcija | oporna funkcija |
vlažnost v živem drevesu | visoka | nizka |
gospodarska vrednost | pri nekaterih drevesnih vrstah z obarvano jedrovino je les beljave manj vreden in ga ponavadi odstranijo | pri drevesnih vrstah z obarvano jedrovino ima les jedrovine visoko vrednost |
odpornost proti škodljivcem | les neodporen | jedrovina je odpornejša za napade škodljivcev zaradi visoke vrednosti čreslovin alkaloidov in glikozidov les odporen |
specifične snovi v kemični zgradbi | škrob, sladkorji, … | jedrovinske snovi - polifenoli: čreslovine, glikozidi, alkaloidi, … |
Diskoloriran les je les, ki nastane kot odziv na izpostavitev zračnemu kisiku in/ali na infekcijo po poškodovanju. Zastarel izraz za diskoloriran les je neprava črnjava. Diskoloriran les je npr. rdeče srce pri bukvi in rjavo srce pri jesenu in topolih.
Primerjava značilnosti in lastnosti jedrovine in diskoloriranega lesa
Jedrovina | Diskoloriran les | |
nastanek | - genetsko pogojen, povezan s staranjem - odvisen od sezone | - ni genetsko pogojen, močno je odvisen od dejavnikov okolja - odvisen od časa ranitve |
značilnosti kemične zgradbe | - nizkomolekularne jedrovinske snovi se vgradijo v celične stene - v živem drevesu nižja vsebnost mineralnih snovi kot v beljavi | - visokomolekularne jedrovinske snovi ostanejo v lumnih celic - večja vsebnost mineralnih snovi kot v beljavi |
vlažnost v rastočem drevesu | nižja vlažnost kot v beljavi | pogosto naraste |
odziv na ranitev | reagira na ranitev – diskolorirana jedrovina | ne reagira na ponovno ranitev |
lastnosti lesa | večja trajnost in dimenzijska stabilnost lesa | trajnost in dimenzijska stabilnost ni bistveno spremenjena |
rdeče srce pri bukvi
55
Uspešnih
poslovnih let
poslovnih let
305
Izpeljanih projektov
v preteklem letu
v preteklem letu
23
Marljivih
sodelavcev
sodelavcev
4479
Fotografij na
spletni strani
spletni strani
