Priprava visoke gredice

Sonce je vse bolj toplo in dnevi so daljši. Uradno lahko rečemo, da se je začela nova sezona vrtičkanja. Zopet je čas, da na vrtovih vzkljijejo nove vrtnine in cvetlice. In eden izmed najbolj priljubljenih načinov vrtičkanja so postale visoke gredice.

O njihovih prednostih smo se razpisali že v enem izmed naših prejšnjih prispevkov, tokrat pa se bomo osredotočili na samo pripravo. Postavitev gredice in zemlja sta dva izmed najbolj pomembnih dejavnikov, ki odločata o tem, ali bo gredica bogato obrodila ali ne. Temu pa sledi zaščita gredice pred zajedavci, ki jo bo obranila pred krti in drugimi nepovabljenimi gosti.

Torej, kako pravilno umestiti gredico na vrt?

Permokultura zapoveduje, da mora gredica biti postavljena v smeri sever-jug. Samo mesto naj ne bo preveč vetrovno, vsebuje pa naj dovolj sonca. Še posebno to velja za vse rastline, ki za dobro rast potrebujejo veliko toplote. To so različne zeliščnice, agrumi, dišavnice, jagode ipd. Pazite pa tudi na to, da gredica ne bo preširoka še posebno, če boste do nje imeli dostop samo z ene strani.

Ko postavljamo visoko gredo, moramo imeti v mislih vse vrtne prijatelje, ki bi z veseljem pojedli naše vrtnine. Zato dno vrtne grede zaščitimo z biološko ovčjo volno. To je prva plast v naši sestavi, ki odlično ščiti gredo pred zajedavci, kot so miši, krti, voluharji ipd. Poleg tega tudi odlično zadržuje vodo in deluje kot toplotni izolator gredi.

Za optimalno rastje vrtno gredo prirpavimo v 4 plasteh. Ko izberemo pravo pozicijo na vrtu, z nje odstranimo vrhnjo plast zemlje,in sicer približno 30 cm v globino. Ko imamo to pripravljeno, začnemo z nalaganjem plasti.

• V spodnji uporabimo organske ostanke rastlin, vej, korenin ipd. To omogoča drenažo in spodbuja pozitivne biološke procese v samem rastišču. Pozorni bodite le na dejstvo, da če uporabljate ostanke iglavcev, ti zakisajo zemljo. Zaradi tega je tak tip priprave primeren le za rastline, ki potrebujejo tako zemljo (npr. ameriška borovnica). Ta plast naj predstavlja 20 % vse zemlje v gredi,
• Drugo plast sestavlja kompost oz. kompostna zemlja. Naložimo še izdano plast listja, ki ga pomešamo s kompostno zemljo. Kompost vsebuje veliko žuželk in mikroorganizmov, ki odlično pospešijo humifikacijo. Tudi ta plast predstavlja 20 % vse zemlje.
• V tretjo plast pa naložimo rodovitno zemljo. Plast je v primerjavi z ostalimi v prednosti, saj vsebuje glavne komponente za rast. Ta del predstavlja kar 50 % vse zemlje v gredi.
• Zadnja plast služi kot zaščita pred izsuševanjem in še dodatno hranilo za zemljo. Uporabimo lahko pokošeno travo, slamo, listje ali lubje.

Seveda, vse te 4 plasti naložimo na pred pripravljeno plast ovčje volne.

Sedaj pa kar urno na vrt in naj se letošnje vrtičkanje začne!