729
Datum objave: 27. februar 2018

Marko in Jaka Hrovat, Mizarstvo Hrovat

Mizarstvo Hrovat je družinsko podjetje iz Domžal. V zadnjih letih so postali vodilni v Sloveniji na področju lesene zunanje opreme za vrt in okolico hiše, počasi, a zanesljivo, pa prodirajo tudi na tuje trge. Tisti, ki ste se udeležili zadnjega podjetniškega zajtrka, ste lahko prisluhnili njihovi zgodbi o izzivih poslovanja v Avstriji. O podjetju, svojem očetu Marku in samem sebi kot bodočem podjetniku je spregovoril Jaka Hrovat.

Začelo se je pred 54 leti, ko je stari oče Franc Hrovat ustanovil svoje mizarsko podjetje. Jaka Hrovat s hvaležnostjo predstavi podjetniško pot starega očeta, ki še sedaj z veseljem obišče delavnico: »Dolga leta se je stari oče Franc ukvarjal z izdelavo polizdelkov za različna proizvodna in gradbena podjetja, obenem pa je bil poznan tudi po vrtnih garniturah, opažnih letvah in različnih lesenih elementih, potrebnih za gradnjo. Delavnica je postala večkrat premajhna, zato jo je preselil najprej na Gradišče, nato v Jarše in na Rodico, od leta 1977 pa se nahaja na Masljevi ulici v Domžalah, kjer delujemo še danes.« Čas je prinesel mnoge spremembe, kot pove vnuk Jaka pa dvoje ostaja enako od samih začetkov: še vedno predelujejo izključno masiven les in dajejo poudarek najvišji kakovosti izdelkov.

Pred 20 leti je vodenje podjetja prevzel oče Marko Hrovat, njegova sestra Tatjana pa se je zavzela za računovodstvo. Kot pove Jaka Hrovat, jim v zadnjem desetletju ni bilo lahko. Z gospodarsko krizo, ki je zdesetkala številna gradbena podjetja, tudi v lesarski panogi, je prišla še digitalizacija. Mnoga podjetja ji niso bila kos in tudi v Mizarstvu Hrovat je bil takrat čas za korenite spremembe. Delajo veliko in zavzeto, saj želijo sebi in drugim dokazati, da se lahko prebijejo naprej. Danes se lahko pohvalijo z Bisnode Certifikatom bonitetne odličnosti z oceno A in Srebrnim znakom odličnosti v gradbeništvu, ki ga podeljuje OZS.

Za odličnimi lesenimi izdelki stoji dobra tržna strategija

V ponudbi Mizarstva Hrovat so dovršene vrtne hišice Cubie, lesene fasade, vrtne in balkonske ograje, pergole, brunarice, terase, dvignjene gredice, smetarniki, brisoleji, vrtne garniture, vroče kadi, prodajne stojnice, vrtne luči, skladiščne police, drvarnice in še mnogi drugi izdelki. Prisotni so tudi na trgu opreme za glamping destinacije. Trenutno največ pozornosti namenjajo vrtnim hišicam Cubie, ki so njihov »paradni konj« pri vstopu na tuje trge. Jaka Hrovat pove: »Večinoma so stranke tiste, ki imajo najboljše ideje, zato je za naš posel zelo pomembno, da jim znamo prisluhniti. Marsikateri projekt prevzamemo zato, da lahko razvijemo nov izdelek in raziskujemo zmožnosti izven svojih meja, iz česar se veliko naučimo.«

Da so »na tekočem«, berejo knjige, opazujejo podjetja, ki določajo trende, obiskujejo seminarje in sprašujejo tiste, ki so boljši od njih. Velik pomen dajejo tudi digitalizaciji, ki je pred le petimi leti pomenila priložnost za rast, danes pa pomeni pogoj za obstanek. Na prvem mestu je še vedno visoka kvaliteta izdelka, dobra tržna strategija pa pomaga, da jih ljudje opazijo. Imajo več spletnih strani: www.hrovat.net, www. brunarice-lv.si, www.glampingsolutions. com in www.cubiegardenhouse.com, zgodbe povezujejo prek socialnih omrežij (Facebook, Instagram, Pinterest), digitalnega oglaševanja in ostalih orodij, s pomočjo katerih v dobi turbokapitalizma dosegajo svoje kupce. To dejavnost izvajajo tudi za druga podjetja.

Njihova pomembna vrednota je inovativnost.

Jaka Hrovat našteje celo vrsto projektov, ki so jih opustili ali jih »dali na pavzo«, saj jih razvrščajo po prioriteti. Nekatere projekte je povozil čas, pri drugih še iščejo pravo tehnično rešitev, za tretje se je izkazalo, da razmere na trgu niso primerne. »Prepričan sem, da prinese vsak neuspeli projekt nova znanja in izkušnje. Zato je pomembno, da se kot podjetnik stalno izboljšuješ.« Še vedno velja, da se iz napak, lastnih pa tudi tujih, največ naučimo. Vse to je lahko zmagovalna kombinacija za uspeh.

Pomembna so še nenehna izobraževanja in strmenje k ažurnim informacijam, ki jih pridobivajo tudi s strani Obrtne zbornice Domžale: »Delovanje Obrtne zbornice Domžale lahko samo pohvalim. So hitri, ažurni in pripravljeni pomagati. Danes je to redkost, zato to še toliko bolj cenimo. Članom posredujejo kvalitetne informacije zanimivih in poučnih tematik, ki jih mora vedeti vsak podjetnik. Hkrati pa poskrbijo, da se podjetniki, ki delujemo v lokalnem okolju, spoznamo med seboj. Lahko rečem, da resnično opravljajo svoje delo.«

Podjetništvo je kot profesionalni šport

Nosilec dejavnosti Mizarstva Hrovat Marko Hrovat je že od nekdaj svoja sinova Jako in Miha vzgajal v podjetniškem duhu in imel posluh za njune ideje. Pri razvoju mizarske dejavnosti mu danes pomaga sin Jaka, Miha pa je razvil svojo pivovarno Mister, ki je bila ena od zmagovalnih idej Štartaj Domžale in s katero je na trgu prisoten drugo leto.

Tako sebe kot očeta opiše kot deloholika. Vsakega na svojem področju, zato se lepo dopolnjujeta. »Oče vedno izhaja iz prakse in to mu gre najbolje. On je tisti, ki v večernih urah in ob sobotah izdeluje prototipe novih izdelkov. Je zanesljiv, pri financah pa zelo previden in pošten.« Jaka Hrovat pove, da se je tega prav gotovo naučil od njega. Vse potrebno tehnično znanje ima v mezincu in nemalokrat je on tisti, ki na videz nerešljive situacije spreminja v konkurenčno prednost. Predstavlja glavno vez med proizvodnjo in komercialo in ima odgovore na najtežja vprašanja.

Mladi podjetnik sicer ve veliko o lesu, a se v podjetju posveča bolj prodaji in samemu razvoju izdelkov. »Veliko razmišljam o širši globalni zgodbi podjetja in uresničujem zastavljene cilje. Pri tem kombiniram znanje marketinga, spletnih rešitev, sodobnega podjetništva, osebnostne rasti, vodenja razvojnih projektov, optimizacije tekočih procesov v podjetju, kadrovanja …« V podjetju je Jaka Hrovat tisti, ki iz nič nekaj ustvari. Znanje, ki ga je pridobil v svoji spletni trgovini Skuterist. si (in kasneje Skuterist.hr), ki jo je vodil od 16. leta dalje in kasneje prodal, danes prenaša v očetovo podjetje. Pri tem se je naučil veliko dobrega in se utrdil, poudari.

Podjetništvo rad primerja s profesionalnim športom: če ne rasteš, padaš, rast pa omogoča »trening«.

Najboljši trening je trdo delo, v kombinaciji z nenehnim izobraževanjem sebe in ekipe. Prepričan je, da je to recept za uspeh. Po njegovem mnenju za začetek ni tako zelo pomemben denar ali prava poznanstva, temveč je ključno znanje (know-how), ki ga vsako podjetje izoblikuje samo na podlagi lastnih izkušenj. »Bolje je začeti in se opeči kot čakati na popolno priložnost. Osebno poznam veliko slovenskih podjetnikov, ki so začeli praktično brez sredstev, danes pa se spogledujejo s trgi po celem svetu. Brez subvencij, brez dediščine, brez kreditov in brez poznanstev. To so zame pravi borci. Škoda, da je za večino Slovencev ta šport enačen s kriminalom.

V celotni ekipi Mizarstva Hrovat sicer deluje približno 18 ljudi, nekateri so z njimi že 20 let, veliko je tudi mladih. Kot ekipa delujejo zelo organizirano, za kar so zaslužni prav vsi. Imeti morajo široka znanja, dolgčas pa jim zaradi dinamičnega dela ni nikoli. »Veliko je ustvarjanja, improviziranja in konstruiranja, kar je velikokrat razlog, da prebudimo otroka v sebi. Seveda pride tudi do stresnih situacij, to je pač del posla.« Na konkurenco se ne ozirajo. Sledijo svoji začrtani poti, trendom in digitalizaciji. Zaenkrat je ta pot prava.

Razmišljajo globalno

Večkrat slišimo, da les v slovenskem gospodarstvu ni dovolj izkoriščen. Pogled Jake Hrovata je na to drugačen: »Danes ni pomembno, ali si lesar, mizar, kovinar, ključavničar, steklar … To so tradicionalne panoge, ki bodo brez inovativnosti samo še bolj tonile. S pravimi izdelki, ki so plod lastnega znanja in kupcu rešijo določen problem, pa je mogoče uspeti.« Zdi se, da se večina lesarskih podjetij ne zaveda, da je danes največji izziv izdelek prodati, ne pa proizvesti. »Slovenci vidimo žal le do sosedovega praga, namesto, da bi nas zanimal svet!« Prav bi bilo, da so nam za vzor inovativna tehnološka podjetja, ki so iz nič naredila revolucionarno globalno zgodbo.

Razmišljajo ambiciozno. Na slovenskem trgu želijo zgodbo z inovativnimi lesenimi izdelki in rešitvami še razširiti. Pogled je usmerjen k strankam, ki si želijo kvalitetno izvedbo, profesionalen odnos in zanesljivost. Razmišljajo globalno, saj se zavedajo, da takšne stranke obstajajo po celem svetu. »Čeprav vstop na tuje trge pogosto ni lahek, se splača vztrajati in najti pot. Sami smo se s temi izzivi soočali lani ob vstopu na avstrijski trg, kjer je birokracija za napotitev delavcev zelo zahtevna. Po enem letu se lahko pohvalimo z zadovoljnimi kupci, ki naše izdelke priporočajo naprej.« Prepričani so, da imajo v Evropi z določenimi izdelki iz svojega programa velik potencial in da je na njih, da ga izkoristijo.