Napake v lesu

210

Napake v lesu

Šifra izdelka:

NAPAKE V LESU

Kot posledice rasti drevesa in njene posebnosti:

  • koničnost debla
  • spremenjen  potek vlaken
  • krivost debla
  • nepravilni prečni prerez
  • reakcijski les
  • grče
  • smolike

Kot posledice poškodb:

  • razpoke: mrazne, notranje, krožne, sušilne
  • barvne spremembe: dvojna beljava, diskoloriran les
  • druge poškodbe

Kaj so napake v lesu in zakaj nastanejo?
Izraz napake v lesu je omejen na pojmovanje pojavov, ki motijo predelavo, obdelavo in uporabo lesa. Napake v lesu so zelo širok nabor pojavov in sprememb v lesu, nastalih zaradi različnih vzrokov, ki jih lahko pripišemo:

  • rasti drevesa in njenim posebnostim,
  • poškodbam zaradi delovanja različnih dejavnikov: naravnih pojavov, delovanja mikroorganizmov, gliv, insektov, živali in človeka.

Posledice napak v lesu:
Posledica vseh teh sprememb v lesu in različnih poškodb tako dreves kot lesnih polizdelkov in izdelkov je zmanjšana uporabnost in vrednost lesa ter slabša gospodarska uspešnost vseh, ki se preživljajo s spravilom hlodovine ter predelavo in obdelavo lesa.

Po pravilniku o merjenju in razvrščanju gozdnih lesnih proizvodov (Uradni list RS 72/2003) na kakovost gozdnih lesnih proizvodov vplivajo zlasti naslednje napake lesa:

  • glede oblike: koničnost, krivost, ovalnost, žlebatost;
  • glede strukture: grčavost, zavitost, reakcijski les, nepravilna zgradba, napake srca (ekscentričnost srca, dvojno srce, razpoke, kolesivost, neprava črnjava), smolike, …
  • nastale zaradi zunanjih vplivov: razpoke, gniloba, rjavost (v srcu in na obodu), piravost, rovi žuželk, mehanske poškodbe, tujki v lesu.

Oblike v lesu, ki nastanejo med rastjo kot posledica dednosti in odzivov na okolje, ter vplivajo na njegovo predelavo in obdelavo, so:

  • koničnost debla
  • spremenjen  potek vlaken (odklon vlaken od osi drevesa)
  • krivost debla
  • nepravilni prečni prerez
  • reakcijski les
  • grče
  • smolike

KONIČNOST
Drevesno deblo ni pravilne valjaste oblike temveč se proti vrhu zožuje – premer debla pada. Koničnost opišemo kot padec premera debla na enoto dolžine in jo zapišemo kot kvocient razlike največjega in najmanjšega premera hloda in dolžine hloda. Drevesne vrste, pri katerih je koničnost  pogostejša: bor, breza, macesen.



Koničnost < 1 %  ni napaka.

POLNOLESNOST IN MALOLESNOST
Bolj kot je deblo podobno stožcu, večji je padec premera debla: takšno deblo imenujemo malolesno (desno). Manjši padec premera pa imajo debla valjaste oblike in jih imenujemo polnolesna (levo).

pp < ali = 1 cm/m … polnolesnost
pp > 1 cm/m … malolesnost



Malolesnost:
Drevesa najlepših oblik z globokimi, gostimi krošnjami simetričnih oblik lahko opazujemo na rastiščih na prostem, na polju, v parkih, sredi travnikov in večjih gozdnih jas, kjer imajo dovolj prostora in so enakomerno osvetljena z vseh strani. Tudi vsakoleten prirastek teh dreves je  precejšen. Kvaliteta hlodovine teh dreves pa je slaba. Debla so konične oblike, zato je izkoristek pri razžagovanju zelo slab. Takšno hlodovino imenujemo tudi malolesno. Zaradi globokih krošenj je les po vsej dolžini debla zelo grčav (slika spodaj desno).

Polnolesnost:
Hlodovino valjaste oblike in z malo grčami pa dobimo pri poseku dreves, ki rastejo v strnjenem gozdnem sestoju. Drevesa v gozdu imajo visoka debla in kratke krošnje. Pravimo, da so polnolesna (slika spodaj levo).



KRIVOST HLODA
Krivost je odklon vzdolžne osi okroglega lesa od ravne črte (SIST EN 844-8). Krivo deblo ima v primerjavi z ravnim obliko loka. Krivost hloda merimo z višino loka na prizadeti dolžini hloda in jo primerjamo z dolžino krivega dela hloda. Izrazimo jo v  %. Krivosti do 1 % ne štejemo za napako.

Krivo deblo je posledica odziva rasti drevesa na vplive iz okolice.



Stopnja krivosti  < 1 %  ni napaka.

Nepravilni prečni prerez
Nepravilni prečni prerez je napaka oblike debla, ko prečni prerez debla ni okrogle oblike. Najbolj zaželena je valjasta oblika debla z okroglim prečnim prerezom, kar pa praktično ni mogoče, saj vpliva na rast in obliko drevesa vrsta dejavnikov od dednosti do vplivov okolja.

Pri merjenju  in razvrščanju hlodovine v kakovostne razrede upoštevamo obliko prereza, ki je lahko žlebasta ali ovalna. Pogosto spremlja nepravilni prečni prerez tudi ekscentričnost, kar prav tako uvrščamo med napake.

Debla z nepravilnim prečnim prerezom imajo slabši izkoristek pri razrezu, še posebej ker je takšen prerez mnogokrat posledica poškodb ali posebnosti v rasti.

Med nepravilne prečne prereze uvrščamo:

  • ovalen oz. eliptičen prerez
  • žlebast prerez
  • dvojno srce
  • ekscentričnost

Ovalen  prerez
Ovalnost je oblikovanost prečnega preseka debla s pomembno razliko med najmanjšim in največjim premerom (SIST EN 844-8). 



Ovalnost < 10 % ni napaka.

Žlebast prerez
Žlebatost so vzdolžne poglobitve in/ ali nabrekline na obodu okroglega lesa (SIST EN 844-8).






Pogosto lahko opazujemo žlebove na spodnjem delu dreves – koreničniku, kar pa ne štejemo za napako, saj koreničnik ponavadi izločimo iz nadaljnje obdelave. Pri nekaterih drevesnih vrstah, kot so npr. gaber in robinija, je žlebatost dedna lastnost.

Stopnja žlebatosti < 5 % ni napaka.

Ekscentričnost
Na prerezu ovalne oblike lahko pogosto opazimo ekscentrič-nost, ko stržen debla ni v sredini prereza. Ekscentričnost je lega stržena, pomembno odmaknjena od geometrijskega središča prečnega preseka okroglega lesa (SIST EN 844-8).





Ekscentričnost  < 10 % ni napaka.

Dvojno srce – napaka srca
Dvojno srce je napaka, ko na prečnem prerezu debla opazujemo dva ali več strženov. Prečni prerez z dvojnim srcem je običajno ovalne oblike. Dvojno srce nastane zaradi zraščanja dveh (včasih tudi več) debel v eno samo. Na mestu zraščanja opazimo ostanke skorje. Drevesa z dvojnim srcem lahko prepoznamo po vilasti rasti. Pogosto je vilasta rast drevesa posledica dejavnosti divjadi, ki objeda vršičke mladih dreves.





Dvojno srce < 10 %  ni napaka.

Zavita oz. spiralna rast
O zaviti oz. spiralni rasti govorimo, kjer se smer rasti vlaken odklanja od drevesne osi v levo ali desno. Spoznamo jo po poteku drobnih razpok na površini olupljenega hloda ali po poteku žlebov, vidnih na površini hloda. Pri drevesih iglavcev zavitosti po videzu skorje ne moremo zanesljivo ugotoviti.



Merjenje zavitosti:
Zavitost merimo tam, kjer je največja oz. na dolžinskem metru z največjim odklonom. Zmerimo jo tako, da izmerimo odklon vlaken od vzdolžne osi debla na dolžini 1 m. Vpliv napake izražamo v % večjega premera debla. Zavitosti do 5 % ne štejemo za napako.

Težave pri obdelavi:
Les, ki ga pridobimo iz drevesa z izrazito menjavajočo spiralno rastjo, se težje obdeluje. Težave se pojavljajo pri žaganju zaradi ovijanja in trganja vlaken ob žagnem zobu ter zahajanja žagnih listov. Pri skobljanju, rezkanju in struženju ne dosežemo zadovoljive gladkosti. Les se težko cepi, pri sušenju se močno veži*. Težave se še izraziteje pojavljajo pri izkoriščanju lesa mladih dreves, pri katerih se pojavlja le enostranska usmeritev rasti.

*vežiti se = kriviti
Drevesne vrste, pri katerih je zavitost pogosta: divji kostanj, beli gaber, oreh, hrast, javor, lipa, bor, hruška, jablana.

Merjenje odklona vlaken:



Enakomerno menjavajoča spiralna rast z majhnim odklonom aksialnih elementov je zaradi  dekorativnosti iskana (progavost na radialnem prerezu).



Valovita rast
Spremenjenega poteka vlaken zaradi izmenično zavite in valovite rasti običajno ne štejemo za napako. Mnogokrat zavita in valovita rast ter različne kombinacije obeh ustvarjajo zelo zanimive teksture, zato tak les uporabljamo za dekorativne namene. 





Reakcijski les
V primerih, ko se deblo zaradi delovanja vetra, premikov tal, raznih poškodb ali naklona rastišča nagne in os drevesa ni več vertikalna, drevo skuša "popraviti" svojo lego s tvorbo reakcijskega lesa. Reakcijski les nastaja tudi v vejah. Reakcijski les se od normalnega lesa razlikuje po videzu in mehanskih, fizikalnih, kemičnih ter obdelavnostnih lastnostih.

Kompresijski les:
Reakcijski les se pri iglavcih tvori na spodnji strani debel in vej, imenujemo ga kompresijski les.

Tenzijski les:
Pri listavcih pa nastaja reakcijski les na zgornji strani debla in vej ter se imenuje tenzijski les.



Branike so na strani, kjer nastaja reakcijski les, širše, prerez debla ali veje je ovalne oblike. Kompresijski les je rdečkaste barve, tenzijski les v svežem lesu težko opazimo, suh pa ima srebrnkast lesk. Tvorba reakcijskega lesa je zapleten proces, ki poteka zaradi različnih koncentracij rastnih hormonov v deblu, ki so posledica delovanja težnosti.



Primerjava značilnosti reakcijskega lesa iglavcev in listavcev: