Gozd

Untitled 12

Gozd

Šifra izdelka:

Kaj je gozd?

Gozd je pretežno sklenjen sestoj gozdnega drevja, ki pa običajno ne raste samo, ampak skupaj z ostalimi, prizemnimi rastlinami ali podrastjo (ki jo sestavljajo grmovne vrste, različne zelnate rastline, praprotnice in mahovi). Tvori življenjsko skupnost, kjer najdejo dom tudi številne glive, lišaji, bakterije in živali. Med organizmi, ki gradijo gozdni sestoj, je vzpostavljeno dinamično ravnovesje (posamezne vrste organizmov so v medsebojni odvisnosti). Uspešnost organizma pa ni odvisna samo od delovanja drugih organizmov, ki sobivajo z njim, ampak tudi od neživih dejavnikov njegovega življenjskega okolja (podnebja, orografskih dejavnikov, kamninske podlage, tal, vlage, temperature, osončenja/zasenčenja idr.). Dejavniki, ki na določenem področju soobstajajo, so z življenjsko skupnostjo povezani na zelo kompleksen način, katerega zunanji izraz so številne in zelo raznolike kombinacije organizmov, medsebojno združenih po določenih zakonitostih. To raznolikost (in posredno tudi te zakonitosti) preučuje veda biocenologija (oz. v primeru rastlinskih združb – fitocenologija).



Na zgornji sliki je prikazan gozdni sestoj strnjeno drevesno, skorajda nerazvito grmovno in dobro razvito zeliščno plastjo (podoba tako kompleksne rastlinske združbe, kot je gozd, se tekom vegetacijske sezone močno spreminja). Zelišča v zeliščni plasti večinoma cvetijo spomladi, ko je nadstojno drevje še neolistano, temperature pa to že omogočajo. S prehodom v poletje je sprva presvetljen sestoj čedalje bolj zasenčen in izgubi večino svoje barvitosti.

Naši gozdovi so prebivališča okrog 70 drevesnih vrst, od tega 10 iglavcev in 60 listavcev in pa mnogo večjega števila vrst, gradečih zeliščni in grmovni sloj (podrast). Podrast gospodarsko nima velikega pomena, ima pa toliko večji ekološki pomen. Oblika gozdne združbe na določenem ozemlju je odvisna od krajevnih podnebnih razmer, prsti, kamninske podlage, količine sončnega obsevanja, vlažnosti, lege in drugih dejavnikov.

Najpogostejše drevesne vrste v Sloveniji so smreka, bukev in jelka. Razmeroma pogosti so tudi hrast, gaber in rdeči bor. V gorskih legah so pretežno bukovim gozdovom primešani tudi javor in brest, v višje ležečih krajih je veliko macesna, v slovenskem Primorju pa najdemo obsežna območja črnega bora.

Podatki o slovenskih gozdovih za leto 2010
Vir podatkov: www.zgs.gov.si

Površina gozdov: 1.185.169 ha
Gozdnatost: 58,5 %
Lesna zaloga: 330.928.374 m3
Lesna zaloga: 279,27m3/ha
Letni prirastek: 8.117.325 m3
Letni prirastek: 6.85m3/ha
Letni možni posek skupaj v 2009: 5.321.927 m3
Letni posek skupaj v 2010: 3.374.137 m3


Vloge gozda:

Gozd je nosilec številnih vlog
, ki so izrednega pomena za naše življenje:

  • tovarna kisika
  • varovalne vloge
  • socialne vloge
  • gospodarske vloge

Tovarna kisika:
Ena najpomembnejših je ta, da predstavlja življenjski prostor rastlinam, ki v procesu fotosinteze sprostijo v ozračje ogromne količine kisika, ki nam omogoča življenje.

Varovalne vloge:
Gozdovi predstavljajo varovalno vlogo v smislu zaščite virov pitne vode, kmetijskih površin pred vetrom, izsuševanjem, pozebo in blaženja skrajnih vremenskih pojavov. Prav tako varujejo sloj prsti pred izpiranjem hranilnih in rudninskih snovi globlje v tla ter pred odnašanjem prsti z vodo ali vetrom in s tem pred ogolevanjem površin.



Na zgornji sliki je viden pomen vloge gozda na odnašanje oziroma spiranje prsti s pobočja. Koreninski sistem tega drevesa zadržuje veliko količino prsti, ki bi sicer zdrsela po pobočju, na mestu pa bi sčasoma ostalo skalovje, ki bi se brez zaščitnega sloja prsti  težko spet zaraslo. Proces zaraščanja takih površin je brez pomoči človeka zelo dolgotrajen. Golo skalovje namreč najprej porastejo lišaji, ki so najmanj zahtevni glede količine prsti,  potem mahovi in sčasoma zahtevnejše rastline, zelo dolgo pa traja, da se tak gozd obnovi v prvotno stanje. Zato je potrebna previdnost pri sečnji dreves na pobočjih.



Na zgornji sliki je viden pomen vloge gozda v zaščiti vodnih virov. Gozd zagotavlja, da atmosferska voda, ki se ob prehodu skozi tla prečisti, tudi do določene mere akumulira v tleh, saj drevesa s svojim koreninskim sistemom preprečujejo odnašanje prsti. Tako prenekateri vodni vir ne presahne tudi v času, ko nižine, kjer je malo gozda, pesti huda suša.
Zelo pomemben pa je tudi globalni vpliv gozdov na podnebje večjih območij (podobno kot je globalno pomemben vpliv oceanov), ki pa je zapleten in zelo obsežen.

Socialne vloge:
Med socialne vloge gozda prištevamo njihovo rekreacijsko, poučno, higiensko zdravstveno, raziskovalno in estetsko vlogo.






Med proizvodne vloge gozda pa uvrščamo njihov pomen za pridobivanje lesa, prehranjevanje divjadi in pridobivanja drugih gozdnih dobrin (kot na primer čebelarjenje, nabiranje kostanja, gob, drevesne smole in podobno).








Fotosinteza
je tvorba ogljikovih hidratov iz ogljikovega dioksida in vode pod vplivom svetlobe. Ta se absorbira v pigmentih, predvsem klorofilu, ki se nahaja v zelenih delih rastlin. Fotosinteza poteka v celicah, v kloroplastih zelenih listov.

C6 CO2 + 6 H2O   ->     C6H12O6 + 6O2







Iz pri fotosintezi nastalih sladkorjev izvirajo vse tvorne in energetske snovi, potrebne za življenjske procese. Te snovi se porabljajo npr. za rast rastlin, nastanek lesa, razvoj plodov in se kot hrana uskladiščijo v posebej oblikovanih delih rastlin: gomoljih, korenikah, steblih …

Na leto se pri fotosintezi veže 150 milijard ton ogljika in sprosti 400 milijard ton kisika.

Količina svetlobe, koncentracija CO2 in temperatura so glavni dejavniki, ki vplivajo na fotosintezo. Na njen potek lahko vplivajo tudi voda in minerali. Fotosinteza narašča z jakostjo svetlobe. Prevelika osvetlitev pa lahko poškoduje asimilacijska barvila.

Tudi temperatura vpliva na hitrost delovanja encimov. Pri polarnih in visokogorskih rastlinah poteka fotosinteza celo pri temperaturi nižji od 0 oC. V tropskih krajih pa so rastline prilagojene na visoke temperature tudi do 55 oC in več. Alge, ki živijo v vročih termalnih vrelcih, asimilirajo še pri 70 oC.

LITERATURA IN VIRI:

  1. Čermak, M. 1998: Tehnologija lesa 1 – učbenik za program mizar. Železniki: Fami.
  2. Medved, M. e tal, 2011: Gospodarjenje z gozdovi za lastnike gozdov. Ljubljana: Kmečki glas.
  3. Pipa, Rudi. 1990: Anatomija in tehnologija lesa. Ljubljana: Lesarska založba.
  4. Polanc, J. in I. Leban. 2004. Les – zgradba in lastnosti. Ljubljana: Lesarska založba.
  5. Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih. Uradni list RS, št. 30/93.
  6. Zakon o gozdovih. Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 - odločba US, 56/99 - ZON in 67/02.
  7. http://www.zgs.gov.si

 SLIKOVNO GRADIVO:

  1. Rok Leban
  2. Vid Leban



Obdelave lesa → Lestvica kvalitete lesa → Možnosti financiranja →

Oglejte si tudi