Gostota lesa

Osnovanaslovnagostota

Gostota lesa

Šifra izdelka:

GOSTOTA LESA

Gostota lesa (pri določeni vlažnosti) je razmerje med maso in volumnom danega telesa. Izračunamo jo po formuli:                       

  

pri čemer je:
ru = gostota lesa pri določeni vlažnosti [kg/m3]
mu = masa lesa pri določeni vlažnosti [kg]
Vu = prostornina lesa pri določeni vlažnosti [m3]

Gostota lesa je odvisna predvsem od:

  • poroznosti
  • deleža tkiv
  • vode v lesu

Gostota lesa je odvisna od njegove vlažnosti. Zato razlikujemo:

  • gostoto pri drugih vlažnostih, npr. gostoto sveže posekanega lesa
  • gostoto zračno suhega lesa privlažnosti 12 – 15 %
  • gostoto lesa v absolutno suhem stanju privlažnosti 0 %

 

ρ12-15 pomeni gostoto zračno suhega lesa, to je pri lesni vlažnosti, ki je v ravnovesju s  prevladujočo zunanjo klimo v Srednji Evropi. Takšno vlažnost ima npr. les, ki dalj leži na pokritem skladišču žaganega lesa.

Če pri izračunu gostote upoštevamo le prostornino olesenelih celičnih sten, dobimo gostoto čiste lesne snovi, ki znaša za vse vrste lesa približno 1500 kg/m3 ali 1,5 g/cm3.

Preglednica1:  Gostote zračno suhega lesa ρ12–15 za nekatere domače in tuje lesne vrste (po podatkih Wagenfuhr, 1996)

vrsta lesa

gostota zračno suhega lesa, ρ12–15 [kg/m3]

min. – srednja – maks.

balza

70 – 260

topolovina, črna

jelovina

smrekovina

410 – 450 – 560

350 – 450 – 750

330 – 470 – 680

borovina, rdeča

lipovina

jelševina

macesnovina

kostanjevina

češnjevina

javorovina

brezovina

afriški mahagonij (khaya)

ameriški mahagonij (swietenia)

iroko

330 – 510 – 890

350 – 530 – 600

490 – 550 – 640

440 – 590 – 850

590 – 620 – 660

600 – 630 – 690

530 – 630 – 790

510 – 650 – 830

450 – 510 – 620

440 – 600

550 – 690 – 850

brestovina

orehovina

jesenovina

hrastovina

bukovina

hruškovina

robinijevina

teak

480 – 680 – 850

570 – 680 – 810

450 – 690 – 860

430 – 690 – 960

540 – 720 – 910

690 – 740 – 800

540 – 740 – 870

520 – 660 – 700

gabrovina, bela

540 – 830 – 860

greenhart

azobe

cumaru

massaranduba

ipe

1000 – 1080 – 1200

970 – 1120 – 1150

900 – 1150

850 – 950 – 1000

800 – 1200

 VPLIVI NA GOSTOTO LESA

Razlike v gostoti masivnega lesa so posledica različne prostorske porazdelitve lesne mase, ki je odvisna od anatomskih posebnosti.

Delež kasnega lesa močno vpliva na gostoto lesa. Kasni les iglavcev z debelimi celičnimi stenami ima višjo gostoto kakor rani les. Pri iglavcih je širina kasnega lesa približno enaka v široki in v ozki braniki. Les iglavcev z ozkimi branikami (slika levo spodaj) vsebuje več kasnega lesa kakor les s širokimi branikami (slika desno spodaj), zato ima višjo gostoto.

Venčasto porozni listavci imajo v ranem lesu venec por z velikim premerom (tudi do 1 mm), ki je približno enako širok v ozkih in širokih branikah. V širokih branikah (slika hrastovine levo spodaj) je zato delež kasnega lesa večji kot v lesu z ozkimi branikami (slika hrastovine desno spodaj). Les venčasto poroznih listavcev s širokimi branikami je gostejši od tistega z ožjimi branikami.

Pri raztreseno poroznih listavcih je gostota več ali manj neodvisna od širine branike (slika lipovine spodaj).

Vendar širina branik ni vedno odločilna. V območju debla z mladostnim (juvenilnim) lesom nastaja les z nižjo gostoto kakor v delu debla z zrelim lesom.
Gostota se spreminja z višino debla in je praviloma največja v spodnjem delu debla.
Gostota lesa iste drevesne vrste niha v širokem območju, posebno če drevesa rastejo v različnih klimatskih in talnih razmerah ter imajo različen socialen položaj.
Pri lesu, ki so ga okužile glive razkrojevalke, se gostota močno zmanjša.

VPLIV GOSTOTE NA LASTNOSTI IN UPORABNOST LESA

Najprimernejši les za določen izdelek izbiramo z upoštevanjem več vidikov: mesto vgraditve (predvsem zaradi ustrezne trajnosti ali trdnosti lesne vrste), namembnost izdelka, tehnološke lastnosti lesne vrste (odpornost proti obrabi, trdota, trdnost), fizikalne lastnosti (dimenzijska stabilnost, toplotna in zvočna izolativnost, elektrostatičnost) in estetske lastnosti (dekorativnost, barva, tekstura).

Ob dobrem poznavanju bistvenih lastnosti posamezne lesne vrste lahko tudi hitro ocenimo možnost njene uporabe. Med relevantne lastnosti prištevamo: gostoto, naravno trajnost in možnost impregniranja, potek vzdolžnih elementov, trdnost, dimenzijsko stabilnost, težavnost sušenja in možnost za pojavljanje napak, obdelovalnost, površinska obdelava, lepljenje, dekorativne posebnosti in obarvanja.

Od vseh fizikalnih in mehanskih lastnosti lesa je bila najbolj proučevana njegova gostota, ki je hkrati v najtesnejši povezavi s preostalimi lastnostmi. Z naraščanjem gostote:

-        krčenje in nabrekanje lesa praviloma narašča;
-        prevodnost lesa za toploto in električni tok narašča;
-        vnetljivost lesa se manjša;
-        kurilna vrednost narašča;
-        trdota in trdnost naraščata;
-        je impregnacija lesa teže izvedljiva;
-        je sušenje lesa praviloma bolj zahtevno, les se težje suši;
-        se čas sušenja in parjenja praviloma podaljšata;
-        se pri obdelavi gostejšega lesa močneje krha rezalno orodje in porabi več energije.

Gostota lesa je tudi merilo za možnosti uporabe lesa, vendar je za natančnejšo oceno lastnosti in uporabnosti lesa treba poznati tudi druge njegove bistvene lastnosti.

Preglednica 2:    Razvrstitev nekaj lesnih vrst po gostotnih razredih in uporabnosti

Ocena

Gostota

ρ0 [kg/m3]

Uporabnost

Lesna vrsta

Izjemno nizka

< 200

200 - 300

izolacijske plošče, celuloza in papir, luščen furnir, lažji okvirji

balza,

zeleni bor

Nizka

300 - 450

celuloza in papir, iverne plošče, luščen in rezan furnir, pohištvo in drugi izdelki

smreka, jelka, bor, topol, trepetlika, jelša

Srednja

450 - 600

celuloza in papir, iverne plošče, luščen in rezan furnir, vezan les, notranje in zunanje obloge, stavbno pohištvo, talne obloge, pohištvo

macesen, kostanj, lipa, češnja

Srednje visoka

600 - 700

gradbeništvo, drogovi, piloti, železniški pragovi, ročaji orodij, talne obloge, stopnice, struženi izdelki, pohištvo

javor, breza, bukev, hrast, jesen, oreh, teak

Visoka in zelo visoka

700 – 800

800 - 1000

robinija, gaber

ipe, masaranduba, cumaru, palisander

VIRI

  1. Gorišek, Ž. 2006. Gostota lesa. Elektronski vir: http://www.korak.ws/clanki/gostota-lesa.html
  2. Lohmann, U. 1993: Holz Handbuch. Leinfelden – Echterdingen: DRW – Verlag Weinbrenner GmbH & Co.
  3. Polanc, J. in I. Leban. 2004: Les – zgradba in lastnosti. Ljubljana: Lesarska založba.
  4. Torelli, N. 1998. Gostota in relativna gostota. Ljubljana, Les št.3.
  5. Wagenführ, R. 1996: HOLZ Atlas. Leipzig: Fachbuchverlag.

 

Obdelave lesa → Lestvica kvalitete lesa → Možnosti financiranja →

Oglejte si tudi