Drevo

209

Drevo

Šifra izdelka:

DREVO
Drevo je večletna rastlina z olesenelim deblom.
Deli drevesa so korenine, deblo in krošnja

Zanimivosti o drevesih  višina dreves od 2,5 cm (pritlikava vrba Salix herbacea) do ta hip rekordnih 112,2 m (obalna sekvoja; domnevno najvišje doslej izmerjeno drevo je evkalipt višine 152 m).
Največje drevo je mamutovec general Sherman, visok 82 m, obseg v prsni višini 25 m, najstarejše drevo je Pinus longaeva, staro 4800 let (Veliki splošni leksikon, DZS 1998).

Korenine
Korenina je rastlinski organ, ki iz podlage vsrkava vodo in v njej raztopljene anorganske snovi, rastlino pritrjuje v podlago in pogosto tudi shranjuje rezervne snovi. Pri lesnatih rastlinah se po kalitvi najprej razvije glavna ali srčna korenina, iz nje izraščajo stranske, ki se delijo na koreninice, na katerih so koreninski laski. Tako nastane koreninski sistem, ki je značilen za posamezne drevesne vrste.

Korenine so olesenele. Njihov les ima lahko zelo zanimivo teksturo, zato je zelo dragocen. Iz koreninskega lesa izdelujejo furnir in dekorativne izdelke.

Deblo
Steblo je rastlinski organ, katerega osnovne naloge so, da:

  • nosi liste in cvetove,
  • prevaja vodo in anorganske snovi iz korenin v liste,
  • prevaja pri fotosintezi nastale organske snovi iz listov v druge rastlinske organe.

Pri drevesih je steblo olesenelo in se imenuje deblo. Glavni, osrednji del debla predstavlja les, ki je obdan s skorjo.

RAST DREVESA
V lesu dreves in grmov zmernega pasu v normalnih okoliščinah nastane ena prirastna plast letno in jo imenujemo letna prirastna plast ali branika. Mejo med dvema branikama imenujemo letnica. Po številu branik oz. letnic lahko ugotovimo starost debla na višini prereza, po debelini pa lahko sklepamo tudi na vremenske in druge rastne pogoje v letu nastanka branike. Starost drevesa lahko le ocenimo, saj ne vemo natančno, koliko let je raslo drevo do višine prereza in ali je bila vsaka vegetacijska perioda, v katerem je nastala prirastna plast, trajala eno leto.

Na spodnji risbi sta vzdolžni in prečni prerez debla z vidnimi prirastnimi plastmi.



Krošnja
Veje so razvejene na manjše veje in vejice in tvorijo krošnjo. Oblika krošnje je značilna za drevesne vrste in odvisna od rastnih pogojev.



Oblika drevesa
Oblika drevesa je pogojena z dedno zasnovo in z rastnimi pogoji. Vpliv rastišča, predvsem položaj glede na druga drevesa, na obliko drevesa, imenujemo socialni položaj drevesa. Smreka je ena naših najpogostejših drevesnih vrst, zato lahko zlahka opazujemo in primerjamo smreke, ki rastejo v različnih rastnih razmerah: v strnjenem gozdu, na odprtem v parku ali sredi travnika ali pa na rastišču, kjer rast ovirajo sneg, veter, plazovi.



List
List je rastlinski organ, v katerem s fotosintezo nastajajo organske snovi, ki so hrana za vso rastlino. Preko listov poteka tudi dihanje in izločanje vlage. Oblika listov je eden glavnih znakov za določanje drevesnih vrst. Glede na obliko listne ploskve so listi lahko enostavni – celi, deljeni in sestavljeni.

Oblike listov:



Iglice so posebej prilagojeni listi. Naši iglavci, z izjemo macesna, jeseni ne odvržejo listov, zaradi tega so zgradbo listov prilagodili zimskim klimatskim pogojem: pomanjkanju vlage in nizkim temperaturam. Igličasti listi imajo zmanjšano listno površino, celice povrhnjice imajo celične stene odebeljene z debelo kutikulo, tudi listne reže so prilagojene posebnim pogojem. Vendar iglice borov, smrek in jelk ne ostanejo na drevesu za vedno. Življenjska doba iglic je različna in traja: od enega leta (pri macesnu), tri (pri boru) pa do devet let (pri jelki).



SKORJA
Deblo je pokrito s skorjo, ki kot zaščitni plašč varuje drevo. Skorja deluje kot:

  • mehanska zaščita prevajalnih tkiv
  • termična izolacija pred mrazom in močnimi sončnimi žarki
  • zaščita pred glivami, žuželkami

Poleg zaščite je naloga skorje prevajanje hranilnih snovi od krošnje po deblu navzdol do korenin.
Če prečni prerez debla pogledamo natančneje, lahko razločimo, da skorja na prerezu ni enovita oz. homogena, ampak je sestavljena iz različnih tkiv in celic. Skorjo delimo na živi del ali ličje in mrtvi del ali lubje. Ličje opravlja v drevesu zelo pomembno nalogo, saj se po njem pretakajo po drevesu navzdol hranilne snovi, ki so nastale v krošnji med fotosintezo.
V ličju večinoma lahko ločimo tudi letne prirastne kolobarje ali branike skorje. Branike skorje niso tako izrazite kot branike lesa.



Kambij je tvorno tkivo tik pod skorjo, kjer nastajajo nove celice lesa in skorje.
Prostorninski delež skorje je pri različnih drevesnih vrstah različen. Tako predstavlja skorja pri bukvi 6 – 9 % celotne prostornine drevesa, pri macesnu pa od 16 – 24 %.



LITERATURA:

  1. Čermak, M. 1998: Tehnologija lesa 1 – učbenik za program mizar. Železniki: Fami.
  2. Pipa, Rudi. 1990: Anatomija in tehnologija lesa. Ljubljana: Lesarska založba.
  3. Polanc, J. in I. Leban. 2004. Les – zgradba in lastnosti. Ljubljana: Lesarska založba.
  4. Raffaelli, M., Domenech, J. 1990: Botanika. Naravoslovni atlas. Ljubljana: Mladinska knjiga.
  5. Sinkovič, T. 2000: Uvod v botaniko. Ljubljana: Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete.


SLIKOVNO GRADIVO:

1. Rok Leban
2. Vid Leban

Obdelave lesa → Lestvica kvalitete lesa → Možnosti financiranja →

Oglejte si tudi