Beljava

2BELJAVA

Beljava

Šifra izdelka:

BELJAVA, JEDROVINA IN DISKOLORIRAN LES

Vse drevesne vrste imajo beljavo, nekatere vrste pa imajo tudi jedrovino.

Jedrovina predstavlja osrednje plasti v drevesnem deblu, kjer so parenhimske celice odmrle, njihova vsebina pa se je pretvorila v jedrovinske snovi, ki so se vgradile v celične stene. Jedrovina v živem drevesu ima nižjo vlažnost v primerjavi z beljavo. Jedrovinske snovi, povečini strupeni nizkomolekularni polifenoli, so vgrajeni v celične stene in prispevajo k povečani dimenzijski stabilnosti lesa ter praviloma k njegovi večji biološki odpornosti. Ojedritev lahko tudi znatno upočasni sušenje lesa, jedrovinske snovi pa pogosto reagirajo z lepili ali sredstvi za površinsko obdelavo lesa.

Glede na razvoj in barvo jedrovine ločimo:

  • drevesne vrste, ki imajo obarvano jedrovino. Običajno je jedrovina temnejše barve, takrat jo lahko imenujemo črnjava. Meja med beljavo in jedrovino običajno poteka po letnici. Širina beljave oz. delež jedrovine je genetsko pogojena, torej značilna za posamezno drevesno vrsto.

Drevesne vrste z obarvano jedrovino: bor, macesen, tisa, hrast, pravi kostanj, brest, češnja, robinija …

TISA

                                              TISA                                                                                  HRAST

  • drevesne vrste, ki imajo neobarvano jedrovino. Les v osrednjem delu debla ima vse lastnosti jedrovine, le da ni obarvan.

Drevesne vrste z neobarvano jedrovino: smreka, jelka …

SMREKA

  • drevesne vrste, pri katerih ima les po celotnem prerezu debla lastnosti beljave. Te drevesne vrste ne razvijejo jedrovine oz. jo razvijejo zelo pozno, pogosto pa tvorijo diskoloriran les.

Te drevesne vrste so: bukev, javor, jesen, gaber, lipa, breza …

                       BREZA                                             BELI GABER

 

                                                         Primerjava beljave in jedrovine

 

Beljava

Jedrovina

lokacija

zunanji, najmlajši del debla

osrednji, starejši del debla

parenhimske celice

žive, opravljajo skladiščno in delno prevajalno funkcijo

odmrle

vloga v drevesu

prevaja vodo z rudninskimi snovmi iz korenin do krošnje, skladišči hrano, oporna funkcija

oporna funkcija

vlažnost v živem drevesu

visoka

nizka

gospodarska vrednost

pri nekaterih drevesnih vrstah z obarvano jedrovino je les beljave manj vreden in ga ponavadi odstranijo

pri drevesnih vrstah z obarvano jedrovino ima  les jedrovine visoko vrednost

odpornost proti škodljivcem

les neodporen

jedrovina je odpornejša za napade škodljivcev zaradi visoke vrednosti čreslovin alkaloidov in glikozidov

les odporen

specifične snovi v kemični zgradbi

škrob, sladkorji, …

jedrovinske snovi - polifenoli: čreslovine, glikozidi, alkaloidi, …

Diskoloriran les je les, ki nastane kot odziv na izpostavitev zračnemu kisiku in/ali na infekcijo po poškodovanju. Zastarel izraz za diskoloriran les je neprava črnjava. Diskoloriran les je npr. rdeče srce pri bukvi in rjavo srce pri jesenu in topolih.


                              Primerjava značilnosti in lastnosti jedrovine in diskoloriranega lesa


Jedrovina

Diskoloriran les

nastanek

-          genetsko pogojen, povezan s staranjem

-          odvisen od sezone

-          ni genetsko pogojen, močno je odvisen od dejavnikov okolja

-          odvisen od časa ranitve

značilnosti kemične zgradbe

-          nizkomolekularne jedrovinske snovi se vgradijo v celične stene

-          v živem drevesu nižja vsebnost mineralnih snovi kot v beljavi

-          visokomolekularne jedrovinske snovi ostanejo v lumnih celic

-          večja vsebnost mineralnih snovi kot v beljavi

vlažnost v rastočem drevesu

nižja vlažnost kot v beljavi

pogosto naraste

odziv na ranitev

reagira na ranitev – diskolorirana jedrovina

ne reagira na ponovno ranitev

lastnosti lesa

večja trajnost in dimenzijska stabilnost lesa

trajnost in dimenzijska stabilnost ni bistveno spremenjena

 

                                                 rdeče srce pri bukvi

 

Obdelave lesa → Lestvica kvalitete lesa → Možnosti financiranja →

Oglejte si tudi